|
*
obvezno
Kapiteljska cerkev sv. Nikolaja - Miklavža
s svojim dominantnim položajem že stoletja
daje prepoznavno obeležje Novemu mestu,
zaradi njene lepe in zanimive, četudi stilno
močno neenotne arhitekture pa jo uvrščamo
med najznamenitejše stavbne spomenike na
Slovenskem.
Ime Kapitelj se je med Ijudmi udomačilo
po letu 1493, ko je bil na tem mestu ustanovljen
kolegiatni kapitelj na pobudo šentruperškega
župnika Jakoba Auersperga in drugih dolenjskih
duhovnikov. Cesar Friderik III. je bil zamisli
naklonjen in je 27. aprila 1493 prošnji
tudi formalno ugodil z ustanovno listino,
čeprav skupnost duhovnikov še ni imela materialnih
pogojev za skupno bivanje.
V ustanovni listini je cesar določil,
naj šteje kolegiatni kapitelj prošta in
dvanajst kanonikov, za prvega prošta pa
je imenoval prav Jakoba Auersperga. Tudi
tedanji papež Aleksander VI. ni nasprotoval
ustanovitvi in je zadevo odobril s posebno
bulo (listino) približno leto kasneje, 30.
aprila 1494. Leta 1497 so pri cerkvi sv.
Nikolaja začeli graditi kapiteljsko poslopje,
tako, da so bili do leta 1509 ustvarjeni
vsi pogoji, da je novomeški kapitelj lahko
polno zaživel in začel delovati v skladu
s svojimi pravili. Vsi kanoniki so že bivali
pod skupno streho in opravljali predpisano
bogoslužje.
Izjema je bil le drugi novomeški prošt
Jurij Slatkonja, ki je kot vodja dvornega
zbora cesarja Maksimilijana I. prebival
na Dunaju in kasneje (1513) postal tudi
prvi dunajski škof. Po njem je dobil 1509
kapitelj tudi grb: zlatega konja na zelenem
gričku pod katerim teče voda. Sedanja podoba
proštije je iz leta 1623, ko so bila zaključena
dela in dokončan arkadni hodnik okrog dvorišča,
kar je v veliki meri zasluga prošta Marka
Kuneja (1604-1622).
Latinski napis na portalu obiskovalcu
pove, da je papež Klement X. podelil kapiteljskemu
proštu Germaniku in vsem njegovim naslednikom
čast, da smejo nositi infulo in pastorale.
Novomeški kolegiatni kapitelj je deloval
do leta 1810, ko so ga ukinili Francozi,
vendar je bil 1818 ponovno vzpostavljen
in je kmalu zatem postal sedež dekanije.
Dekanija Novo mesto je še danes med največjimi
v ljubljanski nadškofiji, pod vodstvom prošta
in prelata msgr. Jožefa Lapa (1967 - 2006) pa
je Novo mesto doseglo popolno uveljavitev
kot duhovno, versko in kulturno središče
v tem delu Slovenije z veliko možnostjo
ustanovitve škofije.
Škofijo Novo mesto je ustanovil
7.4.2006 papež Benedikt XVI. Njen prvi škof
pa je postal msgr. Andrej Glavan.
Prvi stolni župnik pa je postal prof.
dr.
Silvester Fabijan.
Zadnji prošt msgr. Jože Lap je bil
povišan v stolnega prošta v ljubljanski
nadškofiji, kamor je odšel na novo
dolžnost.
Podoba kapiteljske cerkve sv. Nikolaja,
katere pisno omembo zasledimo prvič v letu
1428, je po arhitekturi in slogu neenotna
kot rezultat vrste dozidav in prezidav,
ki so bile posledica pridobivanja vse večje
pomembnosti cerkve in samega Novega mesta.
|
)
)
Kronika
novomeške škofije 
