Pri dopoldanskih sv. mašah škofje ordinariji
v stolnicah blagoslovijo bolniško in krstno
olje ter posvetijo sv. krizmo.
Olja se uporabljajo pri podeljevanju
zakramentov bolniškega maziljenja, krsta,
birme in mašniškega posvečenja.
Duhovniki pri tej sv. maši tudi
obnovijo duhovniške obljube.
Na veliki četrtek zvečer kristjani
praznujemo postavitev dveh zakramentov,
zakramenta evharistije in mašniškega
posvečenja.
Jezus nam je pri zadnji večerji z učenci
svoje telo in svojo kri izročil v jed in
pijačo, poleg tega pa je postavil tudi zapoved
medsebojne ljubezni. V znamenje tega je
učencem umil noge.
Na veliki četrtek se v Cerkvi zahvaljujemo
tudi za zakrament mašniškega posvečenja,
ki ga škofje v Cerkvi na Slovenskem običajno
podeljujejo diakonom na praznik sv. Petra
in Pavla, 29. junija.
Na veliki petek je poleg pepelnične
srede, s katero začenjamo postni čas,
strogi post.
Veliki petek je edini dan v cerkvenem
letu, ko ne obhajamo sv. maše.
Ta dan se spominjamo Kristusovega trpljenja
in smrti na križu, posebej z molitvijo štirinajstih
postaj križevega pota in obredi velikega
petka, med katerimi pomemben del zavzemajo
slovesne prošnje za vse potrebe in čaščenje
križa.
Med svetopisemskimi besedili prebiramo
zapis o Jezusovem trpljenju in smrti iz
Janezovega evangelija (prim. Jn 18, 1–19,
42).
Na veliko soboto zgodaj zjutraj
duhovniki blagoslavljajo velikonočni
ogenj in vodo, s katerima verniki blagoslovijo
svoje domove.
Na velikonočnem ognju gospodinje
pripravljajo velikonočne dobrote.
Sobota je dan celodnevnega čaščenja
Jezusa v Božjem grobu, kamor je bil
prenesen na veliki petek. Velikonočni
blagoslov jedil ima posebno simboliko.
Velikonočno praznovanje začnemo
zvečer s slovesnim bogoslužjem, pri
katerem imata poseben pomen hvalnica
velikonočni sveči, ki predstavlja vstalega
Kristusa in krstno bogoslužje oziroma
obnovitev krstnih obljub.
Pri sv. maši beremo večje
število svetopisemskih besedil, ki imajo
globok pomen za odrešenjsko zgodovino.
Na veliko soboto je tudi blagoslov
velikonočnih jedi.
Pri velikonočnem žegnu imajo tudi
vse sestavine simboličen pomen:
šunka ali drugi kos mesa
predstavlja Kristusovo telo
hren predstavlja žeblje,
s katerimi je bil Kristus pribit na
križ,
pirhi v simbolizirajo kaplje
Kristusove krvi pa tudi vstajenje, ponovno
stvarjenje in upanje. Jajce simbolizira
tudi zavetje in varnost.
Jerbas z velikonočnimi dobrotami je svojčas
k žegnanju nesla najstarejša, še neomožena
hči. Ne vidi se nobenega razloga, zakaj
ne bi ta lep običaj ponovno obudili.
Ta dan se spominjamo največjega
čudeža in temelja naše vere, ki je vstajenje
Jezusa Kristusa od mrtvih.
Skrivnost vstajenja lahko razumemo
samo v moči vere, ki je presežni Božji
dar.
Jezus Kristus nas je s svojim trpljenjem
in smrtjo odrešil, kar pomeni, da greh
in smrt nimata zadnje in dokončne besede
v našem življenju, ampak nam je Jezus
odprl pot v večno življenje.
Jezus je v svojem zemeljskem življenju
večkrat napovedal svojo smrt in vstajenje
od mrtvih.
Kristjani verujemo v Jezusovo vstajenje
na osnovi pričevanj oseb, ki se jim
je Jezus prikazal po vstajenju in jim
z očitnimi znamenji dokazal svojo istovetnost.
Dva učenca na poti v Emavs sta ga
npr. prepoznala po lomljenju kruha (prim.
Lk 24, 13–35).
Po starodavni slovenski navadi so po
župnijah vstajenjske procesije z Najsvetejšim.
Na velikonočno nedeljo naj bi se oblekli
v nova oblačila. Če pri hiši ni denarja,
naj bodo nove vsaj nogavice. Od tod tudi
izvira navada, da se pri obisku svete maše
v nedeljo, oblečemo v nanovejša (najboljša)
oblačila.
Na velikonočni ponedeljek
želimo utrditi našo vero v vstalega Jezusa
tudi na ta način, da veselo novico o vstajenju
podelimo s prijatelji in se skupaj z njimi
veselimo.
Poleg tradicionalnih in
vsem nam poznanih jedi na Veliko noč;
šunke, pirhov, hrena
in potice, so tudi druge jedi, ki
pridejo v poštev za velikonočno slavje.Tudi
te so postale že tradicionalne.
Najstarejša slovenska velikonočna
jed je aleluja
(drugi
recept za alelujo).
Ta velikonočna jed je tudi spomin na
veliko lakoto, ki je vladala na Kranjskem
1529.
Velika noč je največji krščanski
praznik, tudi zaradi dejstva, da je Jezus
Kristus premagal smrt in vstal od mrtvih.
Tega dejstva ne morejo zanikati niti novodobni
pogani in ostali,
ki mislijo, da bodo uslišani, če bodo veliko
blebetali, saj se tudi oni veselijo velikonočnih
dobrot.
Ti namreč jemljejo krščanstvo
kot nekaj eksotičnega in "zastarelega".
Ne zavedajo pa se, da so v istih zmotah,
kot že tisoč in tisočletne generacije pred
njimi. Dobili bodo svoje plačilo.
Pomembno za kmetovalce. Na veliki
petek, soboto in nedeljo; ne
sejte ničesar in ne obdelujte, kajti
zemlja vam ne bo obrodila!
Ti kristjan pa se spomni,
da se je Bog, Stvarnik nebes in zemlje,
vseh vidnih in nevidnih stvari, v svoji
neskončni Ljubezni do človeka, ponižal in
se po Svetem duhu utelesil v Devici Mariji
in postal človek, da bi z zmago nad smrtjo
človeka, omogočil ubogemu človeštvu vrnitev
v večno domovino.
Le Jezus Kristus, popolnoma
predan in do smrti pokoren svojemu Očetu
je premagal smrt! On je tisti, ki odrešuje
grehe sveta!
Nobeden ne pride mimo Jezusa
Kristusa v nebeško kraljestvo! Zato naj
bo Velika noč tudi praznik tvojega srca
in duše!
