splet Kapitelj.com

KATOLIŠKI FORUM
NAROČITE SE NA E-NOVICE NAŠE ŽUPNIJE
SKUPINE V ŽUPNIJI

Kapiteljska cerkev sv. Nikolaja - Miklavža s svojim dominantnim položajem že stoletja daje prepoznavno obeležje Novemu mestu, zaradi njene lepe in zanimive, četudi stilno močno neenotne arhitekture pa jo uvrščamo med najznamenitejše stavbne spomenike na Slovenskem.

Ime Kapitelj se je med Ijudmi udomačilo po letu 1493, ko je bil na tem mestu ustanovljen kolegiatni kapitelj na pobudo šentruperškega župnika Jakoba Auersperga in drugih dolenjskih duhovnikov. Cesar Friderik III. je bil zamisli naklonjen in je 27. aprila 1493 prošnji tudi formalno ugodil z ustanovno listino, čeprav skupnost duhovnikov še ni imela materialnih pogojev za skupno bivanje.

V ustanovni listini je cesar določil, naj šteje kolegiatni kapitelj prošta in dvanajst kanonikov, za prvega prošta pa je imenoval prav Jakoba Auersperga. Tudi tedanji papež Aleksander VI. ni nasprotoval ustanovitvi in je zadevo odobril s posebno bulo (listino) približno leto kasneje, 30. aprila 1494. Leta 1497 so pri cerkvi sv. Nikolaja začeli graditi kapiteljsko poslopje, tako, da so bili do leta 1509 ustvarjeni vsi pogoji, da je novomeški kapitelj lahko polno zaživel in začel delovati v skladu s svojimi pravili. Vsi kanoniki so že bivali pod skupno streho in opravljali predpisano bogoslužje.

Izjema je bil le drugi novomeški prošt Jurij Slatkonja, ki je kot vodja dvornega zbora cesarja Maksimilijana I. prebival na Dunaju in kasneje (1513) postal tudi prvi dunajski škof. Po njem je dobil 1509 kapitelj tudi grb: zlatega konja na zelenem gričku pod katerim teče voda. Sedanja podoba proštije je iz leta 1623, ko so bila zaključena dela in dokončan arkadni hodnik okrog dvorišča, kar je v veliki meri zasluga prošta Marka Kuneja (1604-1622).

Latinski napis na portalu obiskovalcu pove, da je papež Klement X. podelil kapiteljskemu proštu Germaniku in vsem njegovim naslednikom čast, da smejo nositi infulo in pastorale. Novomeški kolegiatni kapitelj je deloval do leta 1810, ko so ga ukinili Francozi, vendar je bil 1818 ponovno vzpostavljen in je kmalu zatem postal sedež dekanije.

Dekanija Novo mesto je še danes med največjimi v ljubljanski nadškofiji, pod vodstvom prošta in prelata msgr. Jožefa Lapa (1977 - 2006) pa je Novo mesto doseglo popolno uveljavitev kot duhovno, versko in kulturno središče v tem delu Slovenije z veliko možnostjo ustanovitve škofije.

Škofijo Novo mesto je ustanovil 7.4.2006 papež Benedikt XVI. Njen prvi škof pa je postal msgr. Andrej Glavan.

Prvi stolni župnik pa je postal prof. dr. Silvester Fabijan.

Zadnji prošt msgr. Jože Lap je bil povišan v stolnega prošta v ljubljanski nadškofiji, kamor je odšel na novo dolžnost.

Podoba kapiteljske cerkve sv. Nikolaja, katere pisno omembo zasledimo prvič v letu 1428, je po arhitekturi in slogu neenotna kot rezultat vrste dozidav in prezidav, ki so bile posledica pridobivanja vse večje pomembnosti cerkve in samega Novega mesta.