NOVO LETO 

Novoletno voščilnico lahko pošljete tukaj!

 

Novo leto, kot ga praznujemo nastopi 1. januarja. Ta dan tudi praznuje Marija Mati Božja. Zadnji del leta  je 31. decembra in se imenuje Silvestrovo, saj ima ta dan god sveti Silvester, 33. papež. Umrl leta 335.

Od kdaj praznujemo Novo leto, tako kot danes

1622 - papeški koncil sprejme, da se novo leto začne na 1. januar, kot začetek novega leta (prej 25. marec).

 

 

Novo leto - Gregorijanski koledar

Leta 1582 sta gregorijanski koledar uvedla papež Gregor XIII. in neapeljski zdravnik, matematik in astronom A. Loisius Lilius (po njegovi smrti je na pomoč priskočil Christopher Clavius, matematik iz Bamberga).

Včasih se je Novo leto praznovalo ob Veliki noči

Cerkveni koncil v Niceji leta 325 je določil, da naj se krščanska Velika noč praznuje ob začetku astronomske pomladi, to je tedaj, ko je Sonce v pomladišču, in da naj bo tedaj datum 21. marec.

Delo De ratione temporum pa je to spremenilo. Cerkev je sklenila, da naj se Velika noč praznuje na nedeljo po prvi pomladanski polni Luni.

Najzgodnejši datum Velike noči je na ta način 22. marec, najkasnejši pa 25. april.

Če pade prva pomladanska polna Luna na nedeljo, je Velika noč naslednjo nedeljo! Zaradi zanimivosti povejmo, da je v 20. stoletju nastopila Velika noč najbolj zgodaj leta 1913, in sicer 23. marca in najkasneje leta 1943 in sicer 25. aprila.

Okrog Velike noči se zvrsti vse cerkveno leto s svojimi premakljivimi prazniki, ki zato od leta do leta spreminjajo datum.

Po julijanskem koledarju merimo s preveliko enoto, zato sta nastopala Velika noč in začetek pomladi (in drugih letnih časov) po koledarju vedno prej.

V letu 1582 je nastopila astronomska pomlad že (1582 - 325) . 0,00780 = 10 dni prej, torej 11. marca! Zato je papež Gregor XIII. z bulo 1. marca 1582 ukazal, da nastopi za četrtkom, 4. oktobra 1582, petek, vendar z datumom 15. oktober 1582.

Novo leto in prestopna leta

Glede prestopnih let pa je izdal papež sledeči predpis, ki predstavlja bistvo gregorijanskega koledarja.

Prestopna so leta, ki so deljiva s 4, vendar z omejitvijo, da so od let z dvema ničlama na koncu prestopna le tista, ki so deljiva s 400.

Prestopno je torej le vsako četrto stoletje! Prestopna so (bodo) leta 1600, 2000, 2400..., niso pa bila (ne bodo) prestopna leta 1700, 1800, 1900, 2100, 2200, 2300..., ki so po julijanskem koledarju prestopna!

Na opisani način imamo v štiristo letih tri prestopna leta manj kot po julijanskem koledarju, torej 3 dni manj v 400 letih, kar znaša na leto 3/400 = 0,0075 dneva manj!

Na ta način uvedeno leto je tako imenovano gregorijansko leto, ki je za 0,0075 dneva krajše od julijanskega leta in znaša: 356,25 - 0,0075 = 365,2425 srednjega Sončevega dneva.

Razlika med gregorijanskim in tropskim letom znaša: 365,2425 - 365,2422 = + 0,0003 dneva = + 26 sekund.

  • Merimo torej še vedno s preveliko enoto, vendar je ta razlika 674/26 = 26-krat manjša kot pri julijanskem koledarju!

Razlika nanese en dan v približno 1/0,0003 = 3333 letih (3 dni v 10.000 letih) oziroma eno uro v približno 3333l24 = 139 letih.

V letu 1997 je zaostajal gregorijanski koledar za: (1997 - 1582) . 26 sekund = 415 . 26 sekund = 2 uri 59 minut 50 sekund za gibanjem Sonca, torej za tropskim letom! Okoli leta 1582 + 3333 = 4915 bo datum začetka astronomske pomladi za en dan manjši, torej 20. marec! Verjetno bodo to uredili zanamci tako, da bodo koledarju dodali en dan.

  • Gregorijanski koledar so takoj sprejele le maloštevilne tedanje države, osvojen je bil postopno.

V Rusiji, Turčiji, Egiptu in na Kitajskem so ga sprejeli šele v našem stoletju. Danes velja gregorijanski koledar praktično po vsem svetu.

Računanje časa po julijanskem koledarju se večkrat imenuje stari stil, po gregorijanskem koledarju pa novi stil. Računanje časa po starem stilu, to je po julijanskem koledarju, je zadržala pravoslavna cerkev do danes.

Razlika novi - stari stil, torej razlika med gregorijanskim in julijanskim koledarjem, je znašala v 17. stoletju +10 dni, v 18. stoletju +11 dni in v 19. stoletju +12. dni. V 20. stoletju je znašala razlika +13 dni.

V 21. stoletju bo znašala razlika še vedno +13 dni, saj bo leto 2000 prestopno po gregorijanskem in julijanskem koledarju!

  • Zaradi pozitivne razlike med gregorijanskim in julijanskim koledarjem in predpisov o Veliki noči, nastopa pravoslavna Velika noč vedno kasneje (ali na isti datum) kot na primer katoliška. V letu 1989 je bila na primer Velika noč 26. marca, pravoslavna pa šele 30. aprila. V letu 1990 pa sta datuma katoliške in pravoslavne Velike noči sovpadla 15. april.

Novoletno voščilnico lahko pošljete tukaj!

 

Novo leto - Primerjava med gregorijanskim in julijanskim koledarjem

Če primerjamo julijanski in gregorijanski koledar lahko rečemo, da je julijanski koledar zelo enostaven, kar je vsekakor njegova prednost. Pomikanje datumov začetka letnih časov je za več generacij praktično nepomembno.

  • Prednost gregorijanskega koledarja pa je v tem, da je mnogo (26-krat) natančnejši od julijanskega. Skozi več tisočletij pada začetek letnih časov praktično na iste datume.

Vendar ima gregorijanski koledar tudi mnoge pomanjkljivosti. Isti datumi v mesecu padajo na različne dneve v tednu in sicer vsako leto drugače, saj ima leto 52 tednov in še en dan oziroma še dva dni v prestopnem letu.

Meseci imajo različno število dni, število delovnih dni je različno. Vse to povzroča težave v gospodarskem in ekonomskem življenju, v prometu, v knjigovodstvu in statistiki.

Vsako leto je potrebno tiskati nove koledarje. Meseci se imenujejo po rimskih bogovih in imperatorjih, dnevi v tednu pa se v skoraj vseh evropskih jezikih imenujejo po planetih, ki prav tako nosijo imena bogov.

  • Gregorijanski koledar je torej - tako kot julijanski - močno tradicionalen. Gregorijanski koledar je bil uveden bolj iz verskih kot iz znanstvenih razlogov. Če bi se izvedla reforma julijanskega koledarja v moderni dobi, je zelo verjetno, da do uvedbe gregorijanskega koledarja sploh ne bi prišlo, saj je možno najti točnejše časovne sisteme od gregorijanskega.

 

Novo leto - Julijanski koledar

Koledar je uvedel prestopna Leta. Po julijanskem koledarju so prestopna leta tista, ki so deljiva s 4. Torej je vsako četrto leto prestopno! Povprečna dolžina leta po julijanskem koledarju je tako imenovano julijansko leto, ki znaša: (3 . 365 dni + 366 dni)/4 = 365,25 srednjega Sončevega dneva.

S prestopnimi leti, ki se vrstijo vsaka 4 leta, dodajamo preveč in sicer vsako leto: 365,25 dneva - 365,24220 dneva = 0,00780 dneva = 11 minut 14 sekund = 674 sekund. Razlika 0,00780 dneva med julijanskim in tropskim letom nanese v julijanskem koledarju en dan v 1/0,00780 letih, to je v 128 letih in približno dveh mesecih. Razlika treh dni se torej nabere v 384 letih in približno sedmih mesecih. V 400 letih nanese razlika 3 dni 2 uri in 53 minut.

 

Novoletno voščilnico lahko pošljete tukaj!

 

  
* obvezno                                                        

Ime:*
Priimek:
E-pošta:*


 

[-] [+]