|
Jubilej umetnostnega zgodovinarja
in konzervatorja akademika dr.
Marijana Zadnikarja je priložnost,
da si nekoliko nadrobneje ogledamo
enega od spomenikov v njegovem
rojstnem kraju, to je kapiteljsko
cerkev sv. Nikolaja v Novem
mestu.
Cerkev predstavlja najpomembnejši
novomeški arhitekturni spomenik.
Ta sloves ji zagotavljata dominantna
lega na vrhu Kapiteljskega griča,
s čimer daje pečat tudi mestni
veduti, in dejstvo, daje najstarejša
ohranjena stavba v mestu z bogato,
a razmeroma zapleteno zgodovino
oziroma stavbnim razvojem.
Zanimivosti
- Pisci
Zato nas ne preseneča, da
so cerkev obravnavali že številni
pisci. Na tem mestu velja opozoriti
le na najpomembnejše: Petra
Hitzingerja, Ivana Vrhovca,
Jožeta Gregoriča, Franceta Steleta,
Ivana Komelja in Marjana Mušiča.
V novejšem času se je stavbne
zgodovine dotaknil tudi Robert
Peskar, ki je imel pred nedavnim
priložnost spremljati najnovejše
raziskave ob objektu in manjše
restavratorske in konservatorske
posege v sami cerkvi. Le-ti
so spodbudili ponovna razmišljanja
o nekaterih doslej še ne povsem
razrešenih vprašanjih o stavbnem
razvoju, o nekdanji podobi cerkve
in njenem umetnostnozgodovinskem
pričevanju.
Zgodovinski podatki - Zanimivosti
Cerkev sv. Nikolaja se v
arhivskem gradivu prvič omenja
leta 1428 kot »sanndt
Nicla khirchen« in »pharrkirchen«.
Na podlagi omembe nekega duhovnika
Pavla iz Novega mesta leta 1409
in prvih arhivskih navedb, npr.
»pharrkirchen zu
sand Nicla« iz leta 1438,
bi lahko na prvi pogled sklepali,
da je bil pri cerkvi sedež samostojne
župnije.
Zanimivosti
- kasnejši viri
Vendar je iz kasnejših
virov jasno razvidno, da je
do osamosvojitve prišlo šele
ob ustanovitvi kolegialnega
kapitlja leta 1493, dotlej pa
je bila cerkveno podrejena župniji
sv. Kancijana v Mirni Peči,
stari pražupniji severozahodno
od Novega mesta. Prve omembe
cerkve sv. Nikolaja oziroma
fare moramo povezati z obstojem
kaplanije, ki se je bržčas izoblikovala
kmalu po ustanovitvi mesta leta
1365, čeprav je kaplan v virih
prvič omenjen šele leta 1481.
Po ustanovitvi mesta je cerkev
postala glavna mestna cerkev,
okoli katere seje izoblikovalo
pokopališče, znani pa so tudi
številni oltarji in bratovščine.
Leta 1472 se npr. omenja oltar
sv. Rešnjega telesa z istoimensko
bratovščino. Pri oltarju sv.
Jakoba z bratovščino čevljarskega
ceha sta leta 1488 Marin Froleich
in njegova žena Marija ustanovila
mesto kaplana.
Spričo dominantne lege na
vrhu griča, kjer sta bili tudi
pomembna prazgodovinska in rimska
naselbina, lahko domnevamo,
da bi cerkev utegnila biti najstarejša
cerkvena stavba na območju Novega
mesta, čeprav je bilo v srednjem
veku v Novem mestu še pet cerkva
in kapel.
Zanimivosti
- Čaščenje Miklavža
Čaščenje sv. Nikolaja ali
Miklavža kot enega najbolj priljubljenih
ljudskih svetnikov se je začelo
širiti z razraščanjem pomorstva
in trgovanja vzdolž glavnih
prometnih poti predvsem po prenosu
njegovih ostankov iz Myre v
Mali Aziji v italijanski Bari
leta 1087. V vzhodni Cerkvi
se je njegov kult širil že prej.
V alpskem in predalpskem prostoru
se je kult sv. Nikolaja razvil
relativno pozno, zlasti v visokem
in poznem srednjem veku.
Na slovenskem ozemlju skorajda
ne poznamo starejših župnij
s tem patrocinijem. Zato pa
število sv. Nikolaju posvečenih
cerkva skokovito naraste v 13.
in 14. stoletju. Ker so ga častili
kot zavetnika trgovcev, mornarjev,
ribičev, popotnikov, otrok in
nevest in kot varuha zoper nevarnosti
vode, so njemu posvečene cerkve
gradili predvsem ob glavnih
prometnih in vodnih poteh.
Zanimivosti
- cerkve Sv. nikolaja
Eno najstarejših cerkva
predstavlja cerkev sv. Nikolaja
v Ljubljani, današnja stolnica,
katere začetke je potrebno iskati
nekaj desetletij pred prvo omembo
leta 1262. Na Dolenjskem, ob
reki Krki, velja omeniti cerkvi
sv. Nikolaja v Žužemberku in
na Dolenjem Kronovem, obe iz
13. ali začetka 14. stoletja.
Vsaj v tem času, če ne prej,
bi lahko iskali tudi začetke
novomeške cerkve, razumljivo
v obliki bolj ali manj skromne
podružnice, predhodnice enotno
zidane monumentalne cerkve iz
prve četrtine 15. stoletja.
Zanimivosti
- ustanovitev kolegiatnega kapitlja
Kaj več pa o starejši cerkvi
brez arheoloških raziskav v
cerkveni ladji ni mogoče reči.
Najpomembnejši dogodek v zgodovini
novomeške cerkve je bila ustanovitev
kolegialnega kapitlja. Na Prošnjo
Jakoba Auerspergerja, župnika
v Šentrupertu (1474-1499), arhidiakona
v Spodnji marki (to je na Dolenjskem)
in prošta bratovščine Rešnjega
telesa v Novem mestu, ter drugih
duhovnikov je cesar Friderik
III. 27. aprila leta 1493 izdal
ustanovno listino, s katero
je potrdil predlog imenovanih
duhovnikov in novi ustanovi
pri cerkvi sv. Nikolaja inkorporiral
župnije v Mirni Peči, Šmihelu
in na Ponikvi na Štajerskem.
Zanimivosti
- potrjevanje koliegiatnega kapitlja
Ker je štiri mesece po izdaji
listine cesar Friderik umrl,
so se prošt in kanoniki potrudili,
da dobijo potrditev ustanove
tudi od njegovega naslednika,
Maksimilijjana I. Leta 1494
je ustanovitev potrdil še papež
Aleksander VI. Ker pravni status
kolegialnega kapitlja ni bil
v celoti razrešen, je cesar
Maksimilijan leta 1509 izdal
še drugo ustanovno listino,
s katero je poleg določil iz
prve odredil tudi inkorporacijo
župnije sv. Križa v Starem trgu
pri Poljanah, špitalske kapele
in cerkve sv. Antona v Novem
mestu, ter kapitlju določil
nov grb in pečat.
Zanimivosti
- podobe kapitlja
Poleg pisanih
virov so za stavbno zgodovino
kapiteljske cerkve omembe vredne
tudi starejše upodobitve Novega
mesta. Med temi sta zanimivi
zlasti najstarejši, to sta veduta
kartografa Ivana Klobučariča
iz leta 1604 (sl.1)'R in Valvasorjeva
grafika iz leta 1689 (sl. 2).'9
V obeh primerih je cerkev upodobljena
shematično, pri Valvasorju opažamo
celo številne netočnosti, kljub
temu pa vsaj okvirno ilustrirata
tedanjo podobo cerkve, kar bomo
v nadaljevanju še omenili.
* obvezno
|
)
